Avtor: Ana Čigon (ALUO),
Programiranje: Tina Maček (FRI), Kaja Vidmar (FRI)

Virtualno-Realno 1:0

Ključne besede : Medija ples, performans, interaktivnost, video, video ples, novi mediji. Projekt je nadaljevanje "Gibalno-vizulne interakcije", ki je omogočila novo vrsto improvizacije in interakcije med izvajalcem plesa in videom. "1:0 (realno-virtualni dvoboj) " je krajša intermedijska predstava, ki nastane s pomočjo in zaradi možnosti, ki jih je ponudil projekt "Gibalno-vizualna interakcija".

Za uresničitev projekta je bilo potrebno preoblikovaje nekaterih funkcij programa, iz že omenjenega projekta "Globalno -vizualna interakcija". Koncept direktne realne interakcije in improvizacije, ostaja vgrajen v bistvo projekta, vendar se sedaj predstavlja v izbranem preciziranem okolju, recimo temu realno-virtualna koreografija. Le to je oblikoval avtor sam in kot bistvo predstave ponuja vprašanja, ki jih avtor ponuja sam. Je predstava, oblikovana s pomočjo računalniškega programa, ki posredno govori prav o tej isti računalniški aplikaciji oziroma o njenem smislu, ki je povezava virtualnega sveta z realnim.

Projekt "Virutalno - realni dvoboj" dodaja k prejšnjemu projektu dodatek k scenografiji in končni podobi: štiri ekrane na kolescih. Ti premeščajo statičnost in dvodimenzionalnost glavne projekcije. Ker so premični pomenijo dodaten korak v realni prostor. Gre za štiri ekrane povezane na en računalnik, ki vsak posebej kažejo svoj video posnetek. Položeni so v vrsto in v trdno leseno škatlo na kolescih, po kateri bo možno hoditi in, ki se jo bo dalo, kot celoto, premakniti. Ekrani lahko predvajajo video izmenično, vsak po svoje ali skupaj. Tako pomenijo izboljšanje vstopa video prikaza v realni prostor, večjo razgibanost prostora in ponujajo nove možnosti za interakcijo gibalno-vizualnega sodelovanja.

Eden izmed ekranov, naj bi bil občutljiv na rotacije. In tako še pripomogel k prelivanju virtualnega sveta z realnim. Vendar nam te funkcije zaenkrat še ni uspelo realizirati.

Opis predstave
Kot že rečeno gre za krajšo intermedijsko plesno predstavo oziroma performans. Izhodiščna vsebina je interakcija med realnim in računalniškim virtualnim prostorom, ki je postal dodatni prostor bivanja v našem življenju. Ta prostor se že v osnovi veliko zgleduje po realnem svetu, hkrati pa dodaja elemente, ki v realnem svetu niso možni. V predstavi se bo odvijalo igrivo preiskovanje teh razlik in pa tudi skupnih točk med omenjenima prostoroma.

Osnovna/začetna scenografska razdelitev prostora je stroga zamejitev na levo realno stran za plesalčevo gibanje in desni prostor prikaza videov razporejenih v dve liniji. Plesalec svoj prostor na odru izkorišča s premikanjem, video pa z raznimi optičnimi prevarami (barvnimi preklopi, velikosti figur, preklopi med ekrani itd.).

Prvi del
Začetek: tema, projekcija in ekrani še ne delujejo. Plesalec vstopi, luči ga osvetlijo. Plesalec začne priprave na dvoboj. Ogrevanje, preizkušanje udarcev (boks, karate...). Čez čas se utrudi... Prižge se prvi video. Tudi figurica na ekranu se začne pripravljati na dvoboj. Plesalec se ji smeji, figurica se razjezi in se začne večati, postane zelo velika in se začne pomikati proti plesalcu (v levo). Takrat vstopi druga figura normalne velikosti skozi vrata iz ozadja, pogleda veliko figuro in jo ugasne z dalinjcem. Pogleda plesalko ven na levo in začne plesati, se ustavi. Plesalka začne plesati, ustavi se. Virtualni plesalec se preseli na male ekrane. Plesalka gleda kaj se dogaja. Plesalec skače iz enega ekrana na drugega, skuša zavesti plesalko. Čez čas se figurica obrne in teče v notranjost ekrana in izgine.

Plesalka se vrne na levo stran odra in išče figuro. Vklopi se naslednja figura na ekranu. Plesalka ugotovi, da se figura giblje v isti smeri kot ona, zato začne navdušeno to preiskušati. Medtem se v ozadju prikažejo ostale štiri figure, ki so vezane na štiri barvne kose oblačila, ki so postavljeni na mizico v ozadju. Plesalka počasi ugotovi kaj želijo figurice od nje, si obleče barvne dodatke in pleše. Z njo pešejo figurice na projekciji. Postaja vedno bolj divje, figurice se večajo in manjšajo, izmenjujejo barve. Plesalko izmučijo, ker ne more doseči enakega zanimanja od gledalcev, zato naredi trik da figurice zmanjša. Gre v desni kot spredaj - vse figurice se povečajo, potem gre počasi v levi zgornji kot, figurice se zmanjšajo. Plesalka odloži kose oblačil spredaj pred seboj. Ko se kosi oblačil dotakejo tal, postanejo trije polži, ter dva v ozadju ptiča, ki letita.

Drugi in tretji del
Solo ples plesalke in solo video šov projekcije in ekranov.

Četrti del
Ekranom se nato plesalka pridruži. V evforiji vzame štiri ekrane in jih pelje na svojo (realno) stran odra. Začne plesati po ekranih. Ti se počasi začnejo prižigati glede na to kje plesalka stoji...

Peti del
Plesalka vzame ven en ekran. Strese plesalca v ekranu, ta se prevrača. Na ostalih treh ekranih štiri figurice gledajo kaj se dogaja. Plesalka obrne ekran vertikalno. Figura pade na levo sran ekrana. Figura se pobere in po robu pride spet na isto mesto. Plesalka spet strese in obrne. Figura pade ven iz ekrana in pade v projekcijo v ozadju. Figura v projekciji vstane, pobere klobuk, odpre vrata in pride na oder upravljalec programa s klobukom.

26_ogrevanje.jpg
       
26_konec.jpg